mi in naše storitve

o podjetju

O PODJETJU

Začetki podjetja Dekorplesk d.o.o. segajo v leto 1979. Takrat je g. Alfred Topler ustanovil podjetje Slikopleskarstvo in fasaderstvo ALFRED TOPLER s.p. Do osamosvojitve je podjetje dela pridobivalo večinoma na vzdrževanju stanovanjskih objektov, kasneje se je poslovanje razširilo tudi na področje novogradenj.

S kvalitetno izvedbo in točnostjo je podjetje pridobivalo zaupanje vedno večjega števila gradbenih podjetij, inženiringov in lastnikov individualnih hiš. Z večjim povpraševanjem po storitvah je raslo tudi število zaposlenih.

Leta 2006 je bilo z namenom nadaljevanja tradicije slikopleskarske in fasaderske dejavnosti g. Topler Alfreda, ustanovljeno podjetje DEKOR PLESK d.o.o., ki sta ga ustanovila Aleš in Emanuela Grabušnik.
+
zaposlenih
+
zadovoljnih strank
+
uspešno končanih projektov
%
zanesljivost

naše storitve

KI JIH PONUJAMO

Fasade ločimo glede na razčlenjenost oziroma enostavnost površin, ki jih je potrebno obdelati. Med fasaderskimi deli so zajete predvsem fasade, ki jih izdelamo z različnimi nanosi gotovih mešanic malt in klasičnim ometavanjem ter zaključno obdelavo le teh. Med zaključnimi obdelavami so najbolj poznane različne vrste struganja, prskanja, vrezavanja reg, štokanja in drugo.

Gotovo sta med najpomembnejšimi vlogami, ki jih ima fasada, zaščita objekta pred atmosferskimi vplivi in izgled zgradbe. Zato, da izpolni ti dve funkciji, morajo biti pri njeni izdelavi uporabljeni ustrezni materiali in tehnologija, glede na vrsto fasade.

Kot zaključni sloji ometov se uporabljajo takoimenovane žlahtne malte, ki zahtevajo posebno pripravo in jih vse redkeje pripravljajo na gradbišču samem. Vedno več se uporabljajo gotove maltne mešanice. Poleg klasičnega nanosa, ki ga sestavljajo cementna obrizga, grobi omet in zaključni finalni sloj iz žlahtnega ometa, so znani tudi fasadni sistemi demit, ki jih ponujajo različni proizvajalci.

Vendarle je odločitev glede vrste in estetskih standardov odvisna od arhitektonske zasnove zgradbe in okolja, v katerem gradimo.

Slikanje sten in stropov ter pleskanje mizarskih in ključavničarskih izdelkov, finalna obdelava fasad z nanosom barv ali ustreznih ometov, je namenjeno zaščiti elementov gradbenih objektov in ob usklajenosti uporabljenih barv tudi lepemu videzu gradbenega objekta in prostorov.

Pri slikanju sten in stropov z različnimi materiali, kot so apno, disperzijske in poldisperzijske barve, moramo biti pozorni na vrsto in stanje podlage, in potrebne faze za njeno pripravo. Med te faze uvrščamo zidarsko beljenje, brušenje in kitanje različnih podlag, bandažiranje stikov, struganje površin in drugo.

Vse te faze sodijo med slikopleskarska dela, in morajo biti korektno izvedene če želimo doseči ustrezno kvaliteto slikarskih del.Uporaba posameznih vrst gradiv kot so kiti, premazi ipd, za izvedbo slikopleskarskih del mora biti v skladu z navodili proizvajalca. Materiali, ki jih uporabljamo za obdelavo fasad morajo gradbene objekte ščititi pred vremenskimi in UV – vplivi in vplivi okolja.

Dinamični dejavniki, kot sta naprimer veter in vlaga v veliki meri odločilno vplivajo na izgubo toplote in posredno tudi na stroške ogrevanja. Pleskanje je tako kot slikanje namenjeno zaščiti mizarski in kovinskih izdelkov na gradbenem objektu.

Za izvajanje pleskarskih del se uporabljajo materiali, kot so lazurni premazi za les, lak in ustrezne podlage tem premazom. Čiščenje starih opleskov pa se lahko izvede z topili ali mehansko z obžiganjem, oziroma struganjem in brušenjem. Med slikopleskarska dela sodijo tudi polaganje tapet iz različnih vrst materiala in njihovo odstranjevanje s predhodno pripravo podlage.

Oljni opleski sten, končna obdelava podstavkov gradbenih objektov s kulirplastom, lakiranje parketa in premazi lesenih napuščev ter zaščita lesa in kovinskih konstrukcij z protipožarnimi premazi dopolnjujejo paleto slikopleskarskih del.

Splošen pomen besede štukatura  predstavlja način krasitve arhitekturne lupine. Nov način krasitve je povzet po rimskih antičnih vzorih. Do popolnosti pa se je štukaterstvo razvilo  v 17. in 18. stoletju ,  pri krasitvi posvetnih in cerkvenih stropov ter zunanjih in notranji sten. 

Najprej so štukature uporabljali kot cenejši nadomestek za kamen, kmalu pa so začeli izrabljati vse prednosti lahko obvladljivega materiala, iz katerega so izdelovali okvire stenskih slik, reliefne upodobitve, abstraktne ornamente in plastične poudarke obokov, sten ter drugih arhitekturnih delov.

Glavne sestavine za štuko maso so: Gašeno apno, pesek, mavec in voda. Te sestavine so bile vedno dostopne in razmeroma poceni, zato je bila tehnika široko razširjena in uporabna v različne namene po vsem svetu. 

Štukatura  predstavlja  danes  umetnost, ki omogoča oblikovanje željene dekorativne zasnove na stenah in stropovih.

PREDSTAVITVENI VIDEO

OGLEJTE SI VIDEO O NAŠEM PODJETJU IN PROJEKTIH